SLOVENSKI JEZIK NA DUNAJU – Kje se skriva ultimativni izziv?

Včeraj smo se udeležili javne razprave organizacij na Dunaju, katerih glavni namen je ohranjanje slovenskega jezika v slovenski skupnosti. Kot vsako leto, je tudi letos prišlo na plan več ugotovitev, med katerimi je najbolj izstopala ena, kot sledi:

Na Dunaju je več tisoč slovenskih družin, a jih le nekaj deset koristi ponudbo za družine, znotraj katere je moč izbirati med zelo raznolikimi, formalnimi in neformalnimi dejavnostmi, ki so namenjene ohranjanju slovenskega jezika v tujem okolju. Slovenci imamo na Dunaju možnost svoje otroke vpisati k dopolnilnemu pouku Slovenščine ali pa k rednemu pouku materinščine, pri čemer je prvi prostovoljne narave in poteka bolj fleksibilno, v manjših skupinah in v popoldanskih urah. Pouk materinščine po drugi strani, poteka znotraj avstrijskega šolskega sistema in zagotavlja vpis v otrokovo spričevalo. Dodatno se je letos prvič ponudila priložnost za slovenske družine, da svoje otroke vključijo v slovensko skupino v avstrijskem bilingvalnem vrtcu Schmetterling. Tako smo v slovenski skupnosti na Dunaju s skupnimi prizadevanji uspeli ustvariti infrastrukturo in ponudbo za ohranjanje slovenskega jezika v vsakodnevnem življenju otrok, od najmlajših let pa vse tja do študija. Dodatno Slovenska iniciativa Dunaj (SID) organizira mnogo obšolskih priložnosti za druženje slovenskih sovrstnikov izven formalnih prostorov in programov, predvsem ob vikendih. Kdor bi želel, pa lahko na Dunaju vpiše tudi študij slovenistike, kar se nam zdi naravnost izjemno. Torej ponudba je in infrastruktura tudi. Zakaj se je torej Slovenci na Dunaju udeležujejo zgolj v manjšini?

Ugotavljamo, da gre za izziv narodne pripadnosti. Medtem, ko naši južni sosedje  svoje skupnosti skrbno negujejo in soustvarjajo, zanimiv pa je tudi podatek, da pouk svoje materinščine na Dunaju obiskuje kar 17 nepalskih otrok, smo Slovenci nekoliko zadržani in se ne čutimo povezani s svojo slovensko identiteto na tak način, da bi jo resnično želeli ohranjati in predajati naprej svojim potomcem, ki odraščajo tukaj, na Dunaju. Pri tem, ugotavljamo, odigrajo slovenski starši najpomembnejšo vlogo. Starši so tisti, ki otroku predajajo kulturno in družinsko dediščino. Starši so tisti, ki otroka učijo o pomenu maternega jezika in izvora. Otroci, ki se rodijo na Dunaju, odraščajo v okolju, ki je prepredeno z dvema ali več različnimi jezikovnimi ter kulturnimi vzorci, a za njih to okolje ni tuje tako kot morda za njihove starše. Za otroke je Dunaj njihovo domače okolje in enako domače jim je že od malega se sporazumevati v dveh ali več jezikih. Kljub temu pa se kasneje izkaže, da ima vključenost v avstrijske vrtce in šole, kjer slovenščina izgine, za posledico to, da slovenski otroci v nekem trenutku nehajo govoriti slovensko. To je trenutek, v katerem je od starša odvisno, ali bo otrok slovenščino še naprej vključeval v svoje jezikovno izražanje ali ne. Če se staršu slednje zdi zelo pomembno, potem bo pri uporabi slovenskega jezika v komunikaciji s svojimi otroki zelo dosleden in bo iskal možnosti in poti, da bi slovenščina imela več prostora v družinskem vsakodnevnem življenju. Če pa ima starš do slovenskega jezika ali slovenske identitete negativen ali ravnodušen odnos, pa bo takšen vzorec prevzel tudi njegov otrok in kmalu bo izgubil sposobnost polnovrednega komuniciranja v slovenskem jeziku.

Kot že velikokrat omenjeno, je prisotnost materinščine izrednega pomena, ne samo s komunikacijskega vidika, pač pa tudi z vidika identitete. Ko otrok slovenskih staršev nekega dne odraste v odraslega Slovenca, je izrednega pomena, da se čuti pripaden slovenskemu narodu in slovenski skupnosti, saj se tudi z avstrijsko identiteto težko v popolnosti poveže. In ne gre samo za individualne občutke. Gre tudi za zavest naše skupnosti. Ne glede na politično in ekonomsko dogajanje v naši matični državi, smo Slovenci vedno lahko ponosni na svojo kulturo, predvsem pa na svoj jezik. Pomislite, tako malo nas je, a smo svoj edinstven jezik vseeno ohranjali vse do danes in to včasih v povsem nemogočih razmerah. In, slovenščina je lep jezik, bogat v izrazoslovju in poseben zaradi svoje specifike… bogat in poseben je zato lahko vsak, ki ga zna govoriti. Ko bomo Slovenci razumeli vrednost lastnega jezika v tujem okolju, ga bomo morda z večjim prizadevanjem ohranjali in predajali našim potomcem. Začenši prav na začetku, s slovenskimi pravljicami pred spanjem in tudi naslednji dan v vrtcu.


 

Več informacij o dopolnilnem pouku >> TUKAJ

Več informacij o pouku materinščine >> TUKAJ

Več informacij o aktivnostih Slovenske iniciative Dunaj >> TUKAJ

Več informacij o vpisu v slovenski dvojezični vrtec >> TUKAJ


 

Razpravo je organiziral Slovenski inštitut na Dunaju. Več o inštitutu >> TUKAJ.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

Location Am Heumarkt 23, 1030 Wien E-mail slovenskivrtec.info@gmail.com Hours Delovanje vrtca: Ponedeljek – Četrtek 07:00 – 18:00 Petek 07:00 – 17:00 Informacije: na elektronskem naslovu 24/7
%d bloggers like this:
search previous next tag category expand menu location phone mail time cart zoom edit close